Oskrba s
pitno vodo

Vodovodni sistem Trebnje se je začel graditi leta 1958 od Stične preko Velikega Gabra in Velike Loke do Trebnjega. Danes ta del cevovoda predstavlja stari del sistema, iz katerega se oskrbujejo s pitno vodo vasi in zaselki po dolini Temenice, dobrniške doline z okoliškimi vasmi ter zahodni del Trebnjega do Kidričeve ulice. Stari del sistema višje ležečih delov ni mogel oskrbovati s pitno vodo, hkrati pa zaradi masovne gradnje ni bilo dovolj vode, zato se je leta 1978 začela gradnja visoke cone, ki je vključevala novo črpališče in zajetje Šentpavel. Leta 1980 je bil novi cevovod od Šentpavla speljan na ČN Medvedjek in naprej do Trebnjega v novi vodohran Pekel. V celoti dokončan je bil leta 1982. Kakovost vode iz zajetja Šentpavel je bila problematična, saj se je ob padavinah močno kalila. Ker ČN Medvedjek v osnovi ni bila dimenzionirana za tako velike količine vode, svoje funkcije ni opravljala v celoti. Voda je do uporabnika tako pritekla motna, njena oporečnost pa je bila vprašljiva. Pričelo se je z iskanjem novega vodnega vira. Leta 1989 je bila v Radanji vasi zajeta pitna voda z vrtino globine 145 m in kapaciteto 42 l/s. Leta 1992 je bilo dograjeno črpališče, montirana črpalka Pleuger v globini 30 m in zgrajen tlačni cevovod v dolžini 3300 m iz tesal cevi, ki je pričel z obratovanjem marca 1992. V letu 1999 je kapaciteta črpanja padla na 27 l/s, kar ni več zadoščalo za potrebe normalne oskrbe s pitno vodo. V novembru 1999 je bila v neposredni bližini stare izvrtana nova vrtina. Februarja 2000 je bil zgrajen povezovalni cevovod do obstoječe črpalnice in armaturni jašek z montažo črpalke Pleuger v vrtino globine 52 m. Voda je kakovostna. Težavo je predstavljalo le odlaganje apnenca na stene cevovodov, zato je bila v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo izdelana študija o preprečevanju odlaganja apnenca na stene cevovodov. Na tej osnovi se je novembra 1999 pričelo z dodajanjem CO2 pitni vodi na Medvedjeku. CO2 se je pokazal kot najbolj čist in nenevaren za varno in zdravo oskrbo s pitno vodo. Danes dodajamo 39 mg CO2/l. Vodovod Trebnje s pitno vodo oskrbuje krajevne skupnosti Veliki Gaber, Sela pri Šumberku, Šentlovrenc, Velika Loka, Štefan, Trebnje, Račje selo, Dobrnič, Svetinje, Knežja vas, Dolenja Nemška vas, del občine Mirna ter zaselke Gornji Globodol, Srednji Globodol in Dolenji Globodol v občini Mirna Peč. Oskrbujemo tudi zaselke v občini Šmartno pri Litiji in Ivančna Gorica, vendar je vodovodna infrastruktura v upravljanju Komunalnega podjetja Grosuplje. Cevovodi so zgrajeni iz pocinkanih cevi, azbestno-cementnih cevi, PEHD cevi, PVC cevi, ductil cevi in tesal cevi. Največ okvar beležimo na odsekih, ki so bili grajeni med letoma 1975 in 1985. Le-ti so se gradili s pomočjo vaških odborov in mladinskih brigad. Zaradi pomanjkanja kakovostnih materialov na tržišču so se pogosto vgrajevale cevi, ki niso ustrezale kakovostnim standardom, zato danes na teh odsekih beležimo več okvar, ki od nas terjajo vsakodnevno odpravljanje okvar in izvajanje rednih preventivnih pregledov. V letu 2000 je bila aktivirana nova vrtina v Radanji vasi s kapaciteto 45 l/s. Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja se je kapaciteta znižala za 10 l/s, dodatno težavo je začelo predstavljati tudi pojavljanje desetilatrazina. Ker se z gradnjo obrtnih con in stanovanjskih kompleksov ter priključevanjem vaških vodovodov vodovodni sistem širi, je bilo potrebno pričeti z iskanjem dodatnega vodnega vira. V ta namen so stekle hidrogeološke raziskave in vrtanja v dolini Bratnice. V letu 2010 je bil zgrajen 500 m3 vodohran Pekel, v letu 2011 je bil zgrajen še 500 m3 vodohran na Medvedjeku in zamenjanih 4100 m salonitnih cevi. V čim krajšem času je potrebno v uporabo vključiti rezervni vodni vir Bratnica, ki bo delna alternativa osrednjemu zajemu vode v Radanji vasi.