Oskrba s
pitno vodo

VODOVODNI SISTEM

Oskrba s pitno vodo obsega: upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami, redno in investicijsko vzdrževanje ter zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode. Dejavnost izvajamo na območju občin Trebnje, Mokronog – Trebelno, Mirna in Šentrupert.

 

Osnovni podatki o vodovodnih sistemih Komunale Trebnje:

410.712+

metrov cevovodov

15.530+

uporabnikov

1.177+

hidrantov

194

oskrbovanih naselij

41

vodohramov

35

črpališč in prečrpališč

Komunala Trebnje d.o.o. opravlja javno službo oskrbe s pitno vodo v štirih občinah: Trebnje, Mirna, Mokronog-Trebelno, Šentrupert. V upravljanju ima dvanajst vodovodnih sistemov: Trebnje, Čatež, Studenci, Mokronog-Trebelno, Radulja, Jagodnik, Šentrupert, Zaloka, Mali Cirnik, Selo, Zabrdje – Praprotnica

Sistem oskrbe s pitno vodo

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Trebnje

Vodovodni sistem Trebnje se je začel graditi leta 1958 od Stične preko Velikega Gabra in Velike Loke do Trebnjega. Danes ta del cevovoda predstavlja stari del sistema, iz katerega se oskrbujejo s pitno vodo vasi in zaselki po dolini Temenice …..

+221.056m

cevovodov

+9.537

uporabnikov

546

hidrantov

113

oskrbovanih naselij

20

vodohramov

17

črpališč in prečrpališč

+37.194m

cevovodov

+849

uporabnikov

91

hidrantov

26

oskrbovanih naselij

3

vodohramov

4

črpališč in prečrpališč

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Čatež

Leta 1960 je bil v okviru Krajevne skupnosti Čatež zgrajen manjši vodovod z izvirom Močile s kapaciteto 0,2 l/s pitne vode, ki je pokrival Čatež, Dolenjo vas in Gorenjo vas. Komunala Trebnje ga je prevzela v upravljanje …..

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Zaloka

Na tem področju so se prebivalci v preteklosti s pitno vodo oskrbovali iz manjših lokalnih izvirov. Leta 1993 je bil izdelan idejni projekt, k izgradnji sistema se je pristopilo v letu 1996, ki je z distribucijo pitne vode pričel naslednje leto…..

+21.783m

cevovodov

+232

uporabnikov

34

hidrantov

6

oskrbovanih naselij

1

vodohramov

1

črpališče in prečrpališče

+37.317m

cevovodov

1.642

uporabnikov

77

hidrantov

16

oskrbovanih naselij

34

vodohramov

3

črpališč in prečrpališč

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Mokronog

Vodovodni sistem se je začel graditi leta 1964. Voda, ki se je zajemala iz izvira Bačje, je bila zlasti ob deževju in taljenju snega slabe kakovosti. Prav zaradi slabe kakovosti pitne vode je bila leta 1994 izvrtana vrtina Ribjek …..

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Trebelno

Osnovni sistem je gradila Krajevna skupnost Trebelno v letih 1972 in 1973, istega leta ga je v upravljanje prevzela Komunala Trebnje. Izvir Ribjek (1 km JV od Trebelnega v dolini pod Vrhom) je kraškega značaja in je mikrobiološko onesnažen, zato ….

+26.009m

cevovodov

+270

uporabnikov

48

hidrantov

11

oskrbovanih naselij

4

vodohramov

2

črpališč in prečrpališč

+2.932m

cevovodov

+123

uporabnikov

17

hidrantov

3

oskrbovanih naselij

0

vodohramov

0

črpališč in prečrpališč

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Radulja

Vodovodni sistem Radulja oskrbuje porabnike pitne vode v naseljih Cerovec, Radna vas in Bitnja vas.

1.177+

hidrantov

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Hidrantno omrežje

Javni hidranti so namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. V kolikor želite odvzem vode iz javnih hidrantov v druge namene, je to mogoče in sicer s prehodnim soglasjem izvajalca javne službe, ki odstrani plombo, namesti obračunski vodomer in evidentira stanje števca.
Kakovost
vode
Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi. Voda je vsakodnevno živilo, zato ne sme vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali njihovih razvojnih oblik, ki predstavljajo nevarnost za zdravje. Zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe je z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je izpostavljena strogemu nadzoru. Za notranji nadzor kakovosti vode je v lanskem letu skrbel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) iz Novega mesta.
Trdota vode

Trdota vode je naravna lastnost pitne vode in se med posameznimi vodovodnimi sistemi razlikuje, ker se voda črpa iz različnih vrtin. V pitni vodi so raztopljene različne snovi, katerih količina in vrsta je odvisna od področja – vrste vode in od kemične sestave podlage. Samo trdoto povzročajo raztopljene mineralne snovi, ki vodi dajejo okus, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati iz apnenca in dolomita ter kalcijev sulfat (sadra), ki jih voda raztaplja na poti do vodnih zajetij.

Trdoto vode najpogosteje merimo v nemških trdotnih stopinjah (°N). Eno nemško trdotno stopinjo ima voda, ki vsebuje 1 mg CaO na 100 ml vode (100 mg CaO = 178,47 mg CaCO3).

NASVET

Prekuhavanje vode

Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še 1 minuto. Ker se pogoji delovanja na klice spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo naj voda vre tri minute. Na ta način uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike patogenih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom.

Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur.

NASVET

Kako zmehčati vodo?

• s prekuhavanjem,
• s pralno sodo,
• z ionskimi izmenjevalci (Ca2+ ione zamenjajo z Na+),
• z magneti, ki onemogočajo nalaganje vodnega kamna ipd.

Pogosta
vprašanja

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Trebnje

Vodovodni sistem Trebnje se je začel graditi leta 1958 od Stične preko Velikega Gabra in Velike Loke do Trebnjega. Danes ta del cevovoda predstavlja stari del sistema, iz katerega se oskrbujejo s pitno vodo vasi in zaselki po dolini Temenice, dobrniške doline z okoliškimi vasmi ter zahodni del Trebnjega do Kidričeve ulice. Stari del sistema višje ležečih delov ni mogel oskrbovati s pitno vodo, hkrati pa zaradi masovne gradnje ni bilo dovolj vode, zato se je leta 1978 začela gradnja visoke cone, ki je vključevala novo črpališče in zajetje Šentpavel. Leta 1980 je bil novi cevovod od Šentpavla speljan na ČN Medvedjek in naprej do Trebnjega v novi vodohran Pekel. V celoti dokončan je bil leta 1982. Kakovost vode iz zajetja Šentpavel je bila problematična, saj se je ob padavinah močno kalila. Ker ČN Medvedjek v osnovi ni bila dimenzionirana za tako velike količine vode, svoje funkcije ni opravljala v celoti. Voda je do uporabnika tako pritekla motna, njena oporečnost pa je bila vprašljiva. Pričelo se je z iskanjem novega vodnega vira. Leta 1989 je bila v Radanji vasi zajeta pitna voda z vrtino globine 145 m in kapaciteto 42 l/s. Leta 1992 je bilo dograjeno črpališče, montirana črpalka Pleuger v globini 30 m in zgrajen tlačni cevovod v dolžini 3300 m iz tesal cevi, ki je pričel z obratovanjem marca 1992. V letu 1999 je kapaciteta črpanja padla na 27 l/s, kar ni več zadoščalo za potrebe normalne oskrbe s pitno vodo. V novembru 1999 je bila v neposredni bližini stare izvrtana nova vrtina. Februarja 2000 je bil zgrajen povezovalni cevovod do obstoječe črpalnice in armaturni jašek z montažo črpalke Pleuger v vrtino globine 52 m. Voda je kakovostna. Težavo je predstavljalo le odlaganje apnenca na stene cevovodov, zato je bila v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo izdelana študija o preprečevanju odlaganja apnenca na stene cevovodov. Na tej osnovi se je novembra 1999 pričelo z dodajanjem CO2 pitni vodi na Medvedjeku. CO2 se je pokazal kot najbolj čist in nenevaren za varno in zdravo oskrbo s pitno vodo. Danes dodajamo 39 mg CO2/l. Vodovod Trebnje s pitno vodo oskrbuje krajevne skupnosti Veliki Gaber, Sela pri Šumberku, Šentlovrenc, Velika Loka, Štefan, Trebnje, Račje selo, Dobrnič, Svetinje, Knežja vas, Dolenja Nemška vas, del občine Mirna ter zaselke Gornji Globodol, Srednji Globodol in Dolenji Globodol v občini Mirna Peč. Oskrbujemo tudi zaselke v občini Šmartno pri Litiji in Ivančna Gorica, vendar je vodovodna infrastruktura v upravljanju Komunalnega podjetja Grosuplje. Cevovodi so zgrajeni iz pocinkanih cevi, azbestno-cementnih cevi, PEHD cevi, PVC cevi, ductil cevi in tesal cevi. Največ okvar beležimo na odsekih, ki so bili grajeni med letoma 1975 in 1985. Le-ti so se gradili s pomočjo vaških odborov in mladinskih brigad. Zaradi pomanjkanja kakovostnih materialov na tržišču so se pogosto vgrajevale cevi, ki niso ustrezale kakovostnim standardom, zato danes na teh odsekih beležimo več okvar, ki od nas terjajo vsakodnevno odpravljanje okvar in izvajanje rednih preventivnih pregledov. V letu 2000 je bila aktivirana nova vrtina v Radanji vasi s kapaciteto 45 l/s. Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja se je kapaciteta znižala za 10 l/s, dodatno težavo je začelo predstavljati tudi pojavljanje desetilatrazina. Ker se z gradnjo obrtnih con in stanovanjskih kompleksov ter priključevanjem vaških vodovodov vodovodni sistem širi, je bilo potrebno pričeti z iskanjem dodatnega vodnega vira. V ta namen so stekle hidrogeološke raziskave in vrtanja v dolini Bratnice. V letu 2010 je bil zgrajen 500 m3 vodohran Pekel, v letu 2011 je bil zgrajen še 500 m3 vodohran na Medvedjeku in zamenjanih 4100 m salonitnih cevi. V čim krajšem času je potrebno v uporabo vključiti rezervni vodni vir Bratnica, ki bo delna alternativa osrednjemu zajemu vode v Radanji vasi.

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Čatež

Leta 1960 je bil v okviru Krajevne skupnosti Čatež zgrajen manjši vodovod z izvirom Močile s kapaciteto 0,2 l/s pitne vode, ki je pokrival Čatež, Dolenjo vas in Gorenjo vas. Komunala Trebnje ga je prevzela v upravljanje leta 1969. Voda je bila nekakovostna. Zaradi vse večje potrebe po zdravi pitni vodi in težnji tamkajšnji krajanov, so leta 1984 stekle raziskave novih vodnih virov. Poskusne vrtine so pokazale kakovostno vodo in zadostne količine vode v dolini Dušice. Leta 1986 se je začela izgradnja novega vodovodnega sistema s kakovostno vodo, zato kloriranje nikoli ni bilo potrebno. Vodni vir je zajet z dvema vrtinama globine 70 m, ki sta med seboj povezani, voda pa gravitacijsko priteče v zbiralnik. Vodovodni sistem oskrbuje celotno območje Krajevne skupnosti Čatež, del naselij v občini Mirna ter krajevne skupnosti Velika Loka, Šentlovrenc in Račje selo.

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Zaloka

Na tem področju so se prebivalci v preteklosti s pitno vodo oskrbovali iz manjših lokalnih izvirov. Leta 1993 je bil izdelan idejni projekt, k izgradnji sistema se je pristopilo v letu 1996, ki je z distribucijo pitne vode pričel naslednje leto.
Zajetje s kapaciteto od 0,4 do 1,5 l/s vode se nahaja v dolini Bistrice.
Za potrebe zaselkov Srasle in Zabukovje se je sistem dograjeval še v letih 1999 in 2000.
Kakovost vode je bila slaba, zato je bila v letu 2003 izdelana vrtina globine 38 m z izdatnostjo 2,5 l/s. Vrtina obratuje od maja 2005, za pripravo vode pa sta nujni dezinfekcija (kloriranje) in UV.
Tudi za vodovodni sitem Zaloka bo v prihodnosti potrebno zagotoviti dodatni zajem kakovostne pitne vode, saj obstoječi zajem zaradi motnosti in nezadostnih količin vode ni najprimernejši.

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Mokronog

Vodovodni sistem se je začel graditi leta 1964. Voda, ki se je zajemala iz izvira Bačje, je bila zlasti ob deževju in taljenju snega slabe kakovosti.
Prav zaradi slabe kakovosti pitne vode je bila leta 1994 izvrtana vrtina Ribjek (zahodno od Žalostne gore ob potoku Savrca) globine 123 metrov. Leta 1998 je bilo zgrajeno črpališče ter vgrajena potopna črpalka Grundfos z izdatnostjo 13 l/s na globini 27 m.
Vodovodni sistem Mokronog oskrbuje naselja v občini Mokronog-Trebelno ter del naselij v občinah Mirna in Šentrupert.
V letu 2011 je bil zgrajen nov 200 m3 vodohran na Belem Griču in zamenjanih 6,5 km salonitnih cevi.Na vodovodnem sistemu Mokronog bo potrebno pristopiti k pripravi in izdelavi dodatne vrtine v območju vodnega zajetja Ribjek (kot rezervne vrtine) in hkrati iskati lokacijo nove vrtine, ki bo v sistem Mokronog vključena kot nadomestna vrtina.

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Trebelno

Osnovni sistem je gradila Krajevna skupnost Trebelno v letih 1972 in 1973, istega leta ga je v upravljanje prevzela Komunala Trebnje. Izvir Ribjek (1 km JV od Trebelnega v dolini pod Vrhom) je kraškega značaja in je mikrobiološko onesnažen, zato je bil leta 1998 izločen iz obratovanja. Zaradi širitve sistema so bila leta 1994 izdelana nova manjša zajetja, kar pa v zadnjem času tako po kakovosti kot po količini vode ni zadoščalo za potrebe sistema, zato je bilo potrebno vodo dovažati.
Leta 1999 se je pristopilo k raziskavam za nov vodni vir. JZ od cerkve Sv. Petra je bila izvrtana vrtina globine 210 m, v letu 2000 je bilo zgrajeno črpališče in vgrajena potopna črpalka Pleuger na globini 182 m s kapaciteto črpanja 2,2 l/s, zgrajen je bil tudi 300 m dolg povezovalni cevovod.

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Hidrantno omrežje

Skladno z zahtevami Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS št. 35/06, 41/08 in 28/11) smo kot izvajalec javne službe dolžni vzdrževati objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, ter zagotavljati vodo za primer požara in gasilske vaje za preprečevanje požara v okviru vzdrževanja objektov skupne rabe na območju občine, kjer se izvaja javna služba, pri čemer se krijejo stroški za to vzdrževanje in zagotavljanje vode iz občinskega proračuna, njegov obseg pa se opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.
Komunala Trebnje vsako leto izvede redni letni pregled ustreznosti vseh hidrantov na vodovodnih sistemih Trebnje, Čatež, Trebelno, Radulja, Mokronog in Zaloka. Pri pregledu se izmeri statični pritisk in izvede izpiranje. Podatke o pregledu se vnese v zapisnik o preizkušanju. Po pregledu se neustrezne hidrante zamenja in odpravi še ostale pomanjkljivosti. Najpogostejši vzroki neustreznosti so puščanje, razzebljenost ali pa so hidranti pokvarjeni.

Vodovodni sistemTrebnjeČatežZalokaMokronogTrebelnoRaduljaSkupaj
Št. hidrantov5469134774817813