Oskrba s
pitno vodo

VODOVODNI SISTEM

Oskrba s pitno vodo obsega: upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami, redno in investicijsko vzdrževanje ter zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode. Dejavnost izvajamo na območju občin Trebnje, Mokronog – Trebelno, Mirna in Šentrupert.

Osnovni podatki o vodovodnih sistemih Komunale Trebnje:

metrov cevovodov
0 +
uporabnikov
0 +
hidrantov
0 +
hidrantov
0 +
oskrbovanih naselij
0
oskrbovanih naselij
0
vodohramov
0
črpališč in prečrpališč
0

Sistem oskrbe s pitno vodo

Komunala Trebnje d.o.o. opravlja javno službo oskrbe s pitno vodo v štirih občinah: Trebnje, Mirna, Mokronog-Trebelno, Šentrupert. V upravljanju ima dvanajst vodovodnih sistemov: Trebnje, Čatež, Studenci, Mokronog-Trebelno, Radulja, Jagodnik, Šentrupert, Zaloka, Mali Cirnik, Selo, Zabrdje – Praprotnica

Javni vodovodni sistemi

Upravljalec Komunala Trebnje

Javni vodovodni sistem
Trebnje

Vodovodni sistem Trebnje se je začel graditi leta 1958 od Stične preko Velikega Gabra in Velike Loke do Trebnjega. Danes ta del cevovoda predstavlja stari del sistema, iz katerega se oskrbujejo s pitno vodo vasi in zaselki po dolini Temenice ...

Preberi več
Oskrbovana naselja:
Arčelca, Artmanja vas, Babna Gora, Belšinja vas, Benečija, Bič, Blato, Breza, Cesta, Dečja vas, ... Pokaži vse
Osnovni podatki
11.122+ uporabnikov
108 oskrbovanih naselij
656 hidrantov
971.806 m3 načrpane vode v letu 2023
+214.637m cevovodov
17 vodohramov
16 črpališč in prečrpališč
616.169 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Radanja vas (vrtina) + Bratnica (vrtina)

Povprečna mesečna poraba: 4,4 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Plinski Klor

Druga priprava vode: Ne

Oskrbovana naselja:
Arčelca, Artmanja vas, Babna Gora, Belšinja vas, Benečija, Bič, Blato, Breza, Cesta, Dečja vas, Dobrava, ... Pokaži vse
Javni vodovodni sistem
Čatež

Leta 1960 je bil v okviru Krajevne skupnosti Čatež zgrajen manjši vodovod z izvirom Močile s kapaciteto 0,2 l/s pitne vode, ki je pokrival Čatež, Dolenjo vas in Gorenjo vas. Komunala Trebnje ga je prevzela v upravljanje ...

Preberi več
Oskrbovana naselja:
Blato, Čatež, Dolenja vas pri Čatežu, Dolga Njiva pri Šentlovrenc, Goljek, Gorenja vas pri Čatežu, Gorenji Podboršt pri V. Loki, Iglenik pri Veliki Loki, Kriška Reber, Križ, Mačji Dol, Mačkovec, Mala Loka, Mala Ševnica, Razbore, Roje pri Čatežu, ... Pokaži vse
Osnovni podatki
1040+ uporabnikov
26 oskrbovanih naselij
91 hidrantov
73.954 m3 načrpane vode v letu 2023
+221.056m cevovodov
3 vodohramov
4 črpališč in prečrpališč
63.614 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Dušica (vrtina)

Povprečna mesečna poraba: 5,1 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Javni vodovodni sistem
Mokronog

Vodovodni sistem se je začel graditi leta 1964. Voda, ki se je zajemala iz izvira Bačje, je bila zlasti ob deževju in taljenju snega slabe kakovosti. Prav zaradi slabe kakovosti pitne vode je bila leta 1994 izvrtana vrtina Ribjek ...

Preberi več
Oskrbovana naselja:
Beli Grič, Bistrica, Bruna vas, Dolenje Jesenice, Glinek, Gorenja vas pri Mokronogu, Hrastovica, Križni Vrh, Log, Martinja vas pri Mokronogu, Mokronog, Most, Ostrožnik, Prelesje, Puščava, Rakovnik pri Šentrupertu, Ribjek, Slepšek, Volčje Njive.
Osnovni podatki
3.039+ uporabnikov
16 oskrbovanih naselij
77 hidrantov
160.921 m3 načrpane vode v letu 2023
+37.317m cevovodov
34 vodohramov
3 črpališč in prečrpališč
106.139 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Ribjek (vrtina)

Povprečna mesečna poraba: 2,9 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Javni vodovodni sistem
Trebelno

Osnovni sistem je gradila Krajevna skupnost Trebelno v letih 1972 in 1973, istega leta ga je v upravljanje prevzela Komunala Trebnje. Izvir Ribjek (1 km JV od Trebelnega v dolini pod Vrhom) je kraškega značaja in je mikrobiološko onesnažen, zato ...

Preberi več
Oskrbovana naselja:
Bogneča vas, Brezovica pri Trebelnem, Cikava, Češnjice pri Trebelnem, Čilpah, Čužnja vas, Dolenje Zabukovje, Drečji Vrh, Gorenje Zabukovje, Gorenji Mokronog, Jelševec, Maline, Pugled pri Mokronogu, Trebelno, Vrh pri Trebelnem.
Osnovni podatki
897+ uporabnikov
11 oskrbovanih naselij
48 hidrantov
35.086 m3 načrpane vode v letu 2023
+26.009m cevovodov
4 vodohramov
2 črpališč in prečrpališč
25.278 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Trebelno (vrtina)

Povprečna mesečna poraba: 2,3 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Javni vodovodni sistem
Zaloka

Na tem področju so se prebivalci v preteklosti s pitno vodo oskrbovali iz manjših lokalnih izvirov. Leta 1993 je bil izdelan idejni projekt, k izgradnji sistema se je pristopilo v letu 1996, ki je z distribucijo pitne vode pričel naslednje leto ...

Preberi več
Oskrbovana naselja:
Draga pri Šentrupertu, Okrog, Ravnik, Škrljevo, Vesela Gora, Zabukovje, Zaloka.
Osnovni podatki
377+ uporabnikov
6 oskrbovanih naselij
34 hidrantov
22.858 m3 načrpane vode v letu 2023
+21.783m cevovodov
1 vodohramov
1 črpališč in prečrpališč
17.030 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Zaloka (vrtina)

Povprečna mesečna poraba: 3,7 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Javni vodovodni sistem
Radulja

Vodovodni sistem Radulja oskrbuje porabnike pitne vode v naseljih Cerovec, Radna vas in Bitnja vas.

Oskrbovana naselja:
Bitnja vas, Cerovec pri Trebelnem, Radna vas
Osnovni podatki
270+ uporabnikov
3 oskrbovanih naselij
17 hidrantov
4.496 m3 načrpane vode v letu 2023
+2.932m cevovodov
0 vodohramov
0 črpališč in prečrpališč
4.309 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Nakup vode od Komunale Novo mesto

Povprečna mesečna poraba: 1,32 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Plinski klor

Druga priprava vode: UV

Oskrbovana naselja:
Bitnja vas, Cerovec pri Trebelnem, Radna vas
Javni vodovodni sistem
Šentrupert

Oskrbovana naselja:
Hom, Hrastno, Kamnje, Prelesje, Šentrupert, Vrh
Osnovni podatki
856+ uporabnikov
7 oskrbovanih naselij
53 hidrantov
61.200 m3 načrpane vode v letu 2023
21.434m cevovodov
4 vodohramov
2 črpališč in prečrpališč
47.394 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Nebesa (vrtina) + Kamnje (vrtina)

Povprečna mesečna poraba: 4,6 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Oskrbovana naselja:
Hom, Hrastno, Kamnje, Prelesje, Šentrupert, Vrh
Javni vodovodni sistem
Mali Cirnik

Oskrbovana naselja:
Mali Cirnik pri Šentjanžu
Osnovni podatki
61+ uporabnikov
1 oskrbovanih naselij
4 hidrantov
3.730 m3 načrpane vode v letu 2023
5.083m cevovodov
0 vodohramov
1 črpališč in prečrpališč
3.617 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Nakup vode od Komunale Sevnica Vrtina KRM-1/98

Povprečna mesečna poraba: 4,9 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Oskrbovana naselja:
Mali Cirnik pri Šentjanžu
Javni vodovodni sistem
Zabrdje Praprotnica

Oskrbovana naselja:
Češnjevek, Dol pri Trebnjem, Gorenja Dobrava, Jezero, Lukovek, Meglenik, Praprotnica, Primštal, Rodine pri Trebnjem, Stara Gora, Zabrdje.
Osnovni podatki
880+ uporabnikov
12 oskrbovanih naselij
113 hidrantov
46.625 m3 načrpane vode v letu 2023
29.096m cevovodov
3 vodohramov
1 črpališč in prečrpališč
40.102 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Zabrdje (vrtina)

Povprečna mesečna poraba: 26,7 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Oskrbovana naselja:
Češnjevek, Dol pri Trebnjem, Gorenja Dobrava, Jezero, Lukovek, Meglenik, Praprotnica, Primštal, Rodine pri Trebnjem, Stara Gora, Zabrdje.
Javni vodovodni sistem
Selo pri Mirni

Oskrbovana naselja:
Migolica, Migolska Gora Sajenice, Selo pri Mirni, Zabukovje.
Osnovni podatki
234+ uporabnikov
/ oskrbovanih naselij
/ hidrantov
24.625 m3 načrpane vode v letu 2023
/ cevovodov
/ vodohramov
/ črpališč in prečrpališč
15.826 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Nakup vode od Dane (površinski zajem)

Povprečna mesečna poraba: 5,6 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Oskrbovana naselja:
Migolica, Migolska Gora Sajenice, Selo pri Mirni, Zabukovje.
Javni vodovodni sistem
Studenci

Oskrbovana naselja:
Dolenja Dobrava
Osnovni podatki
14+ uporabnikov
1 oskrbovanih naselij
2 hidrantov
398 m3 načrpane vode v letu 2023
427m cevovodov
0 vodohramov
0 črpališč in prečrpališč
635 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Nakup vode od Komunale Novo mesto

Povprečna mesečna poraba: 3,7 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Plinski klor

Druga priprava vode: UV

Oskrbovana naselja:
Dolenja Dobrava
Javni vodovodni sistem
Jagodnik

Oskrbovana naselja:
Jagodnik
Osnovni podatki
82+ uporabnikov
1 oskrbovanih naselij
4 hidrantov
1.554 m3 načrpane vode v letu 2023
2.100m cevovodov
1 vodohramov
1 črpališč in prečrpališč
1.417 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Nakup vode od Komunale Novo mesto

Povprečna mesečna poraba: 1,32 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Plinski klor

Druga priprava vode: UV

Oskrbovana naselja:
Jagodnik
Vaški vodovodni sistemi

Upravljalec vaški vodovodni odbor

Zasebni vodovodni sistem
Češnjice

Upravljalec zasebnega vodovodnega sistema: vodovodni odbor Češnjice (predsednik Štefan Povšič)

Oskrbovana naselja:
Češnjice pri Trebelnem
Osnovni podatki
70+ uporabnikov
1 oskrbovanih naselij
/ hidrantov
3.608 m3 načrpane vode v letu 2023
/ cevovodov
1 vodohramov
1 črpališč in prečrpališč
3.580 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Izvir

Povprečna mesečna poraba: 4,3 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Oskrbovana naselja:
Češnjice pri Trebelnem
Zasebni vodovodni sistem
Brezje – Ornuška vas

Upravljalec zasebnega vodovodnega sistema : vodovodni odbor Brezje-Ornuška vas

Oskrbovana naselja:
Brezje, Ornuška vas- del
Osnovni podatki
86+ uporabnikov
2 oskrbovanih naselij
/ hidrantov
8.467 m3 načrpane vode v letu 2023
/ cevovodov
1 vodohramov
1 črpališč in prečrpališč
5.426 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Izvir

Povprečna mesečna poraba: 5,2 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Zasebni vodovodni sistem
Velika Strmica

Upravljalec zasebnega vodovodnega sistema : vodovodni odbor Velika Strmica (predsednik Rafael Eržen)

Oskrbovana naselja:
Velika Strmica, Mala Strmica, Mirna Vas, Čužnja vas in Jelševec del
Osnovni podatki
270+ uporabnikov
5 oskrbovanih naselij
9 hidrantov
26.216 m3 načrpane vode v letu 2023
/ cevovodov
3 vodohramov
1 črpališč in prečrpališč
13.931 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Izvir

Povprečna mesečna poraba: 4,3 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Zasebni vodovodni sistem
Dol pri Trebnjem

Upravljalec zasebnega vodovodnega sistema: vodovodni odbor Dol (predsednik Marn Andraž)

Oskrbovana naselja:
Dol pri Trebnjem
Osnovni podatki
61+ uporabnikov
1 oskrbovanih naselij
/ hidrantov
3.304 m3 načrpane vode v letu 2023
/ cevovodov
1 vodohramov
1 črpališč in prečrpališč
3.003 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Dol (vrtina)

Povprečna mesečna poraba: 4,1 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Zasebni vodovodni sistem
Debenec - Stan

Upravljalec zasebnega vodovodnega sistema: vodovodni odbor Debenec pod društvom za razvoj Debenca in Stana (predsednik Andrej Železnik)

Oskrbovana naselja:
Debenec in Stan
Osnovni podatki
160+ uporabnikov
2 oskrbovanih naselij
/ hidrantov
22.318 m3 načrpane vode v letu 2023
/ cevovodov
3 vodohramov
3 črpališč in prečrpališč
9.956 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Izvir

Povprečna mesečna poraba: 4.1 m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Zasebni vodovodni sistem
Cirnik - Ravne

Upravljalec zasebnega vodovodnega sistema: vodovodni odbor Cirnik - Ravne

Oskrbovana naselja:
Cirnik in Ravne
Osnovni podatki
42+ uporabnikov
2 oskrbovanih naselij
/ hidrantov
/ m3 načrpane vode v letu 2023
/ cevovodov
/ vodohramov
/ črpališč in prečrpališč
4.309 m3 prodane vode v letu 2023

Vodni vir: Izvir

Povprečna mesečna poraba: / m3 osebo/ mesec

Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Druga priprava vode: Ne

Oskrbovana naselja:
Cirnik in Ravne
hidrantov
0 +

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Hidrantno omrežje

Javni hidranti so namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. V kolikor želite odvzem vode iz javnih hidrantov v druge namene, je to mogoče in sicer s prehodnim soglasjem izvajalca javne službe, ki odstrani plombo, namesti obračunski vodomer in evidentira stanje števca.
Kakovost vode

Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi. Voda je vsakodnevno živilo, zato ne sme vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali njihovih razvojnih oblik, ki predstavljajo nevarnost za zdravje. Zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe je z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je izpostavljena strogemu nadzoru. Za notranji nadzor kakovosti vode  skrbi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) iz Novega mesta.

Javni vodovodni sistemi

Trdota vode

Trdota vode je naravna lastnost pitne vode in se med posameznimi vodovodnimi sistemi razlikuje, ker se voda črpa iz različnih vrtin. V pitni vodi so raztopljene različne snovi, katerih količina in vrsta je odvisna od področja – vrste vode in od kemične sestave podlage. Samo trdoto povzročajo raztopljene mineralne snovi, ki vodi dajejo okus, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati iz apnenca in dolomita ter kalcijev sulfat (sadra), ki jih voda raztaplja na poti do vodnih zajetij.

Javni vodovodni sistemi Kalcij (mg/L) Kalij (mg/L) Magnezij (mg/L) Skupna trdota (0N) Mesto odvzema vzorca Datum odvzema vzroca

Trebnje

77000

0,7

40000

20,0

Mercator Nemška vas

29.2.2024

Čatež

75000

0,26

34000

18,3

VH Čatež

29.2.2024

Mokronog

75000

1,1

38000

19,3

Bistro Cvetan

15.2.2024

Trebelno

68000

0,89

32000

16,9

VH Rozalija

15.2.2024

Radulja

55000

0,28

26000

13,7

Bitnja vas 3

15.2.2024

Šentrupert – Nebesa

80000

0,52

15000

14.7

Draga pri Šentrupertu 25

29.2.2024

Šentrupert - Kamnje

95000

2,5

33000

20,9

VH Kamnje

29.2.2024

Zaloka

68000

0,44

21000

14,4

Okrog 14 b

29.2.2024

Jagodnik

69000

0,91

20000

14,3

Jagodnik 8

29.2.2024

Mali Cirnik

54000

0,86

18000

11,7

Mali Cirnik 23

29.2.2024

Zabrdje-Praprotnica

72000

0,74

36000

18,4

PČ praprotnica

29.2.2024

Selo pri Mirni

62000

0,60

30000

15,6

Selo pri Mirni 21

29.2.2024

Vodovodni sistem Kalcijeva trdota (0N) Magnezijeva trdota (0N) Karbonatna trdota (0N) Nekarbonatna trdota (0N) Skupna trdota (0N) Mesto odvzema vzorca Datum odvzema vzroca

Trebnje

10,77

9,22

21,0

<0,1

20,0

Mercator Nemška vas

29.2.2024

Čatež

10,49

7,84

17,6

0,7

18,3

VH Čatež

29.2.2024

Mokronog

10,49

8,76

18,8

0,5

19,3

Bistro Cvetan

15.2.2024

Trebelno

9,51

7,38

16,8

0,1

16,9

VH Rozalija

15.2.2024

Radulja

7,69

6

14

<0,1

13,7

Bitnja vas 3

15.2.2024

Šentrupert –Nebesa

11,19

3,46

15,4

<0,1

14.7

Draga pri Šentrupertu 25

29.2.2024

Šentrupert  -Kamnje

13,29

7,61

21,0

<0,1

20,9

VH Kamnje

29.2.2024

Zaloka

9,51

4,84

14,0

0,4

14,4

Okrog 14 b

29.2.2024

Jagodnik

9,65

4,61

14,6

<0,1

14,3

Jagodnik 8

29.2.2024

Mali Cirnik

7,55

4,15

11,8

<0,1

11,7

Mali Cirnik 23

29.2.2024

Zabrdje-Praprotnica

10,07

8,3

19,0

<0,1

18,4

PČ praprotnica

29.2.2024

Selo pri Mirni

8,67

6,92

16,0

<0,1

15,6

Selo pri Mirni 21

29.2.2024

Lestvica trdote vode
0 – 4 °dH zelo mehka (destilirana voda)
4 – 8 °dH mehka voda (deževnica)
8 – 18 °dH srednje trda voda (večina vodovodnih vod)
18 – 30 °dH trda voda
nad 30 °dH zelo trda voda

Trdoto vode najpogosteje merimo v nemških trdotnih stopinjah (°N). Eno nemško
trdotno stopinjo ima voda, ki vsebuje 1 mg CaO na 100 ml vode (100 mg CaO = 178,47 mg CaCO3).

Zasebni vodovodni sistemi

Trdota vode
Zasebni vodovodni sistemi Kalcij (mg/L) Kalij (mg/L) Magnezij (mg/L) Skupna trdota (0N) Mesto odvzema vzorca Datum odvzema vzroca

Češnjice pri Trebelnem

82

1

36

19,8

Češnjice pri Trebelnem 29

10.07.2024

Brezje – Ornuška vas

93

2,4

18

17,2

Ornuška vas 4

17.06.2024

Velika Strmica

/

/

/

/

/

/

Dol pri Trebnjem

66

0,57

17

13,2

Dol pri Trebnjem 8

07.08.2024

Debenec - Stan

/

/

/

/

/

/

Cirnik - Ravne

/

/

/

/

/

/

Vodovodni sistem Kalcijeva trdota (0N) Magnezijeva trdota (0N) Karbonatna trdota (0N) Nekarbonatna trdota (0N) Skupna trdota (0N) Mesto odvzema vzorca Datum odvzema vzroca

Trebnje

10,77

9,22

21,0

<0,1

20,0

Mercator Nemška vas

29.2.2024

Čatež

10,49

7,84

17,6

0,7

18,3

VH Čatež

29.2.2024

Mokronog

10,49

8,76

18,8

0,5

19,3

Bistro Cvetan

15.2.2024

Trebelno

9,51

7,38

16,8

0,1

16,9

VH Rozalija

15.2.2024

Radulja

7,69

6

14

<0,1

13,7

Bitnja vas 3

15.2.2024

Šentrupert –Nebesa

11,19

3,46

15,4

<0,1

14.7

Draga pri Šentrupertu 25

29.2.2024

Šentrupert  -Kamnje

13,29

7,61

21,0

<0,1

20,9

VH Kamnje

29.2.2024

Zaloka

9,51

4,84

14,0

0,4

14,4

Okrog 14 b

29.2.2024

Jagodnik

9,65

4,61

14,6

<0,1

14,3

Jagodnik 8

29.2.2024

Mali Cirnik

7,55

4,15

11,8

<0,1

11,7

Mali Cirnik 23

29.2.2024

Zabrdje-Praprotnica

10,07

8,3

19,0

<0,1

18,4

PČ praprotnica

29.2.2024

Selo pri Mirni

8,67

6,92

16,0

<0,1

15,6

Selo pri Mirni 21

29.2.2024

Lestvica trdote vode
0 – 4 °dH zelo mehka (destilirana voda)
4 – 8 °dH mehka voda (deževnica)
8 – 18 °dH srednje trda voda (večina vodovodnih vod)
18 – 30 °dH trda voda
nad 30 °dH zelo trda voda

Trdoto vode najpogosteje merimo v nemških trdotnih stopinjah (°N). Eno nemško
trdotno stopinjo ima voda, ki vsebuje 1 mg CaO na 100 ml vode (100 mg CaO = 178,47 mg CaCO3).

Laboratorijska
poročila

Poročila o stanju kakovosti in ustreznosti pitne vode na vodovodnih sistemih Komunale Trebnje. Na povezavi najdete vsa aktualna poročila in plane.

Nasveti za
ravnanje z vodo

Čeprav velja Slovenija za z vodo bogato državo, bomo morali s trajnostno naravnanim odnosom do okolja poskrbeti, da bo taka tudi ostala. Zavedati se moramo, da pitna voda ni neomeje vir, zato moramo z njo ravnati kar se da spoštljivo, racionalno in varčno. Spdaj je nekaj nasvetov in pripročil NIJZ o zmanjševanju uporabe pitne vode in varno oskrbo s pitno vodo.

Čeprav je naša dežela vodnata, ni pitne vode v izobilju zato moramo biti še toliko bolj varčni. S pitno vodo moramo ravnati racionalno in z veliko mero odgovornosti. Pitna voda je zelo dragocen vir, zato se zavedajmo sedaj, ko je še čas. Pitna voda se s pomočjo potopnih črpalk črpa iz vrtin in na tato transportira do porabnikov in višje ležečih vodohranov. Pri vseh tlačnih vodih se za transport vode porablja električna energija, ki žene črpalke. Z našimi dejanji lahko zmanjšamo porabo pitne vode, posledično pa tudi zmanjšamo porabo električno energije. Z upoštevanjem spodnjih nasvetom, boste prispevali, k ohranjanju narave in zmanjšali stroške, ki jih krijete preko položnic.

Nekaj nasvetov za nižjo porabo pitne vode:

  • preverite morebitno puščanje na interni napeljavi, WC kotliček, pipe, cevi…
  • ne uporabljajte pitne vode za zalivanje vrtov, sadovnjakov, rož…
  • ne uporabljajte pitne vode za pranje dvorišč, vozil, kmetijske mehanizacije…
  • začnite zbirati deževnico in jo koristno uporabite….
  • vodo od pranja zelenjave in sadja uporabite za zalivanje okrasnih rastlin…
  • ne mečite odpadkov v wc školjko, ker s tem po nepotrebnem porabljate pitno vodo;
  • zamenjajte wc splakovalnik z enojno tipko za dvojno;
  • pralni stroj in pomivalni stroj uporabljajte le, kadar je popolnoma napolnjen;
  • skrajšajte čas uporabe „tekoče vode“ (v času umivanja zob in v času miljenja zaprite pipo….)
  • tudi če kaplja iz pipe jo popravite ali zamenjajte. Vsaka kaplja šteje;
  • prhanje je varčnejše od kopanja v bani;
  • itd.

Upravljavec vodovoda zagotavlja zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode z izvajanjem ukrepov v skladu z zahtevami Uredbe o pitni vodi Uradni list št. 61/2023. Kadar upravljavec vodovoda ugotovi, da je na mestu uporabe pitna voda zdravstveno neustrezna ali neskladna, na odjemnem mestu ali na najbližji, tehnično izvedljivi lokaciji vzorčenja pa zdravstveno ustrezna in skladna, o tem pisno obvesti lastnika oziroma upravljavca ali upravnika objekta. Do zastajanja in gnitja vode privedejo mrtvi rokavi, oziroma rokavi na katerih se pipe zelo malo uporabljajo. Pogosto se pojavijo težave na redko obiskanih objektih, kot so zidanice in vikendi. Težave se lahko pojavijo tudi na stanovanjskih objektih v času daljše odsotnosti in nerednega točenja vode.

Priporočljivo je, da se zapre zasun za vodomerom in odpre pipa v najnižje ležeči točki, da izteče postana voda. Ostale nasvete dobite na spodnji povezavi:

https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/priporocila-lastnikom-objektov-za-vzdrzevanje-interne-vodovodne-napeljave/

Prisotnost rjavo rdeče vode na pipi je kar pogost pojav, ki ga porabniki zelo hitro opazijo. Pri tem lahko rečemo, da gre posledico različnih dejavnikov, kot so:
– vgrajene nekvalitetne pocinkane cevi v interni napeljavi pri uporabnikih. Pojav se zelo rad pojavi v času odsotnosti porabnika, ker voda stoji v ceveh.
– povzročene okvare, ker lahko v ne tlačno stran cev zateče umazana voda,
– naravne lastnosti, prisotnost železa v vodi. To je odvisno od strukture tal, kjer je izvrtana vrtina;
– zapiranje in odpiranje na zasunih

Ko opazimo rjavo vodo na pipi je potrebno interno napeljavo sprati po navodilih NIJZ:

https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/priporocila-lastnikom-objektov-za-vzdrzevanje-interne-vodovodne-napeljave/

Če obarvanost vode na pipi ne izgine po 10 minutah izpiranja je potrebno o tem obvestiti upravljavca vodovoda.

Do prekinitve oskrbe s pitno vodo lahko pride zaradi načrtovanih ali interventnih posegov v javni ali interni vodovdni napeljavi. Voda je po prekinitvi pogosto obarvana in motna. Če je prekinitev oskrbe s pitno vodo na javnih sistemih znana vnaprej zaradi vzdrževalnih del je priporočljivo, da se zapre zasun pri vodomeru in da se voda ne izpušča iz internega omrežja. Ukrepi po prekinitvi:
  • v času prekinitve vode odstranite iz pip perlatorje;
  • ko je oskrba s pitno vodo ponovno vzpostavljena, je treba počasi odpreti zasun;
  • pipo postavite v položaj, v katerem teče izključno hladna voda;
  • interno vodovodno napeljavo je potrebno dobro sprati, da priteče čista sveža voda;
  • spirajte intenzivno s turbulentnim tokom vsaj toliko časa, da se voda zbistri;
  • za krajši čas premaknite ročko v skrajni položaj, kjer teče topla voda;
  • pralne in pomivalne stroje zaženite šele po temeljitem izpiranju internega omrežja.
test

Interna vodovodna napeljava zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Interno vodovodno napeljavo, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati. Kot minimalno in redno vzdrževanje naj upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo uporabnikom zagotovi naslednja priporočila.

  • Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debeline svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali.
  • Vsaj enkrat krat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.
  • Na mestih, kje voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode.
  • Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov.

 

Vir in več informacij:
https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/priporocila-lastnikom-objektov-za-vzdrzevanje-interne-vodovodne-napeljave/

Upravljavec vodovodnega sistema mora lastnikom objektov ob neskladnosti pitne vode zaradi interne vodovodne napeljave zagotoviti priporočila za zmanjšanje tveganja. Lastnik mora v sodelovanju z upravljavcem ugotoviti obseg in vzrok neskladnosti ter jih odpraviti. Po odpravi vzroka sledi izpiranje omrežja. Pri mikrobiološki neskladnosti se opravi dezinfekcija, pri fizikalno-kemijski pa intenzivno izpiranje.

  1. Ugotovitev neskladnosti: Lastnik in upravljavec določita obseg, trajanje in vzrok neskladnosti.
  2. Odprava vzrokov: Odpravijo se ugotovljeni vzroki z nasveti upravljavca.
  3. Izpiranje omrežja: Po odpravi vzrokov ali če vzrok ni odkrit, se izvede izpiranje.
  4. Mikrobiološka neskladnost: Po izpiranju se pri fekalni kontaminaciji opravi dezinfekcija.
  5. Fizikalno-kemijska neskladnost: Intenzivno izpiranje in odvzem kontrolnih vzorcev.
  6. Dodatni ukrepi: Pri trajni neskladnosti se svetuje zamenjava materialov, lokalna priprava vode ipd.

 

Več informacij:
https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/priporocila-lastnikom-objektov-o-ukrepih-za-zmanjsanje-in-odpravo-tveganja-ce-je-vzrok-neskladnosti-pitne-vode-interna-vodovodna-napeljava/

Prekuhavanje vode je praviloma kratkoročen, nujen ukrep, s katerim izboljšamo mikrobiološko kakovost pitne vode. S pravilnim prekuhavanjem uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo.

Čas prekuhavanja
Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še eno minuto. Ker se pogoji delovanja na mikroorganizme spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, da voda vre tri minute. Na ta način uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike zdravju škodljivih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom (npr. rakavi bolniki).

Shranjevanje
Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja že prekuhane vode je najbolje, da voda ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku, v čisti in pokriti posodi.

Čas uporabe
Tako pripravljeno vodo lahko za pitje in pripravo hrane uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur.

Odstranjevanje delcev
Če je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. filter za kavo).
Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi.

Povzetek postopka prekuhavanja vode

  • Dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda.
  • Tri minute burnega vretja pomeni široko mikrobiološko.
  • Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo.
  • Preprečiti je treba možnost naknadnega onesnaženja prekuhane vode.
  • Vodo hranimo v hladilniku.
  • Za pitje in pripravo hrane jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur.

 

Vir in več informacij:
https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/navodila-o-prekuhavanju-vode/
https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/priporocila-za-uporabo-vode-ob-izdanem-ukrepu-prekuhavanja-vode/

Interna vodovodna napeljava (IVN) in legionele
Za uspešno preprečevanje razmnoževanja legionel (bakterij Legionella spp.), je potrebno izdelati Načrt za preprečevanje legioneloz. Načrt temelji na ugotovitvah pregleda objekta, pri katerem se opredeli dejavnike tveganja za razmnoževanje legionel. Skladno z ugotovitvami pregleda objekta se določi izvajanje ukrepov.

Vir in več informacij:
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2024-01-1088/navodilo-za-izdelavo-nacrta-preprecevanja-legioneloz
https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/preprecevanje-razmnozevanja-legionel-v-internih-vodovodnih-napeljavah/

Voda v cisterni mora biti klorirana (0,3 – 0,5 mg/l prostega klora).
Vzdrževanje cisterne in opreme: Redni pregledi in čiščenje cisterne ter opreme za preprečevanje onesnaženja; nova in neuporabljena cisterna mora biti temeljito očiščena in dezinficirana.
Postopki polnjenja in distribucije: Higienično ravnanje na polnilnih mestih in pri distribuciji; redno preverjanje in vzdrževanje koncentracije klora.
Usposobljenost osebja: Osebje mora biti ustrezno usposobljeno za higieno živil, postopke oskrbe s pitno vodo in varstvo pri delu.
Dokumentacija in načrt HACCP: Vodenje dokumentacije o vseh fazah oskrbe s pitno vodo ter izdelava načrta na osnovi sistema HACCP.

Vir in več informacij:
https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/priporocila-za-ravnanje-pri-oskrbi-s-pitno-vodo-s-cisternami/

Pogosta
vprašanja

Za priključitev objekta na javni vodovod je potrebno sledeče:

01 Lastnik poda vlogo za priključitev na javno komunalno infrastrukturo Komunali Trebnje d.o.o. kot bodočemu upravljalcu vodovoda. Vloga je na voljo na spletni strani Komunale Trebnje na povezavi: Vloga za priključitev.

02 Vlogi je potrebno priložiti dokazilo o skladnosti objekta z veljavnimi predpisi (veljavno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje oz. v primeru objekta zgrajenega pred 1998 dovoljenje Upravne enote za objekt daljšega obstoja oz. v primeru objekta, zgrajenega pred 1967 potrdilo Upravne enote, da je bil objekt zgrajen pred tem navedenim letom),

03 Potrebno je priložiti tudi dokazilo o plačanem komunalnem prispevku iz katerega je razvidno, da je plačan tudi prispevek za priklop na javno vodovodno omrežje,

04 Izvajalec javne službe izvede ogled lokacije vodovodnega priključka ter na podlagi ogleda in pridobljenih podatkov uporabnika izda soglasje o priklopu,

05 Po izdaji soglasja izvajalec javne službe z uporabnikom sklene služnostno pogodbo za nepremičnine po katerih bo potekal priključek in pogodbo o izvedbi vodovodnega priključka,

06 Uporabnik in morebitni služnostni zavezanci overijo svoj podpis pri notarju, ki na stroške izvajalca javne službe vknjiži služnost v zemljiško knjigo,

07 Po podpisu pogodb ter izpolnitvi drugih zgoraj navedenih pogojev izvajalec javne službe izvede priklop objekta na javni vodovod.

08 Za morebitno prečkanje ali poseg v javno dobro je potrebno podati vlogo na občino. Ta določi pogoje pod katerimi se prečkanje oziroma poseg izvede.

09 Pet delovnih dni pred izvedbo gradbenih del je potrebo kontaktirati vodjo vodooskrbe na Komunali Trebnje, da ta lahko zagotovi prisotnost monterja za priklop.

Pojav »bele vode«, ki jo natočimo v kozarec, ni posledica uporabe klora, saj se prisotnost klora v pitni vodi vizualno ne more zaznati.
Bela obarvanost je zgolj fizikalni pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica razprševanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Če takšno vodo natočimo v kozarec, lahko zaradi razbremenjenega tlaka že po nekaj trenutkih opazimo dvigovanje mehurčkov proti površini, voda v kozarcu pa se zbistri.

Kadar nimamo podatka o zadnjem stanju vodomera, se poraba obračuna »akontativno«, na podlagi povprečne pretekle porabe na odjemnem mestu. Vodomer se odčitava najmanj enkrat letno, ko se ugotovi dejanska poraba in poračuna morebiti preveč ali premalo plačane akontacije. V primeru, da želite obračun po dejanski porabi, obstaja možnost mesečnega sporočanja stanja vodomera.

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Hidrantno omrežje

Skladno z zahtevami Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS št. 35/06, 41/08 in 28/11) smo kot izvajalec javne službe dolžni vzdrževati objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, ter zagotavljati vodo za primer požara in gasilske vaje za preprečevanje požara v okviru vzdrževanja objektov skupne rabe na območju občine, kjer se izvaja javna služba, pri čemer se krijejo stroški za to vzdrževanje in zagotavljanje vode iz občinskega proračuna, njegov obseg pa se opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.
Komunala Trebnje vsako leto izvede redni letni pregled ustreznosti vseh hidrantov na vodovodnih sistemih Trebnje, Čatež, Trebelno, Radulja, Mokronog in Zaloka. Pri pregledu se izmeri statični pritisk in izvede izpiranje. Podatke o pregledu se vnese v zapisnik o preizkušanju. Po pregledu se neustrezne hidrante zamenja in odpravi še ostale pomanjkljivosti. Najpogostejši vzroki neustreznosti so puščanje, razzebljenost ali pa so hidranti pokvarjeni.

Vodovodni sistemTrebnjeČatežZalokaMokronogTrebelnoRaduljaSkupaj
Št. hidrantov5469134774817813

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Trebelno

Osnovni sistem je gradila Krajevna skupnost Trebelno v letih 1972 in 1973, istega leta ga je v upravljanje prevzela Komunala Trebnje. Izvir Ribjek (1 km JV od Trebelnega v dolini pod Vrhom) je kraškega značaja in je mikrobiološko onesnažen, zato je bil leta 1998 izločen iz obratovanja. Zaradi širitve sistema so bila leta 1994 izdelana nova manjša zajetja, kar pa v zadnjem času tako po kakovosti kot po količini vode ni zadoščalo za potrebe sistema, zato je bilo potrebno vodo dovažati.
Leta 1999 se je pristopilo k raziskavam za nov vodni vir. JZ od cerkve Sv. Petra je bila izvrtana vrtina globine 210 m, v letu 2000 je bilo zgrajeno črpališče in vgrajena potopna črpalka Pleuger na globini 182 m s kapaciteto črpanja 2,2 l/s, zgrajen je bil tudi 300 m dolg povezovalni cevovod.

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Mokronog

Vodovodni sistem se je začel graditi leta 1964. Voda, ki se je zajemala iz izvira Bačje, je bila zlasti ob deževju in taljenju snega slabe kakovosti.
Prav zaradi slabe kakovosti pitne vode je bila leta 1994 izvrtana vrtina Ribjek (zahodno od Žalostne gore ob potoku Savrca) globine 123 metrov. Leta 1998 je bilo zgrajeno črpališče ter vgrajena potopna črpalka Grundfos z izdatnostjo 13 l/s na globini 27 m.
Vodovodni sistem Mokronog oskrbuje naselja v občini Mokronog-Trebelno ter del naselij v občinah Mirna in Šentrupert.
V letu 2011 je bil zgrajen nov 200 m3 vodohran na Belem Griču in zamenjanih 6,5 km salonitnih cevi.Na vodovodnem sistemu Mokronog bo potrebno pristopiti k pripravi in izdelavi dodatne vrtine v območju vodnega zajetja Ribjek (kot rezervne vrtine) in hkrati iskati lokacijo nove vrtine, ki bo v sistem Mokronog vključena kot nadomestna vrtina.

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Zaloka

Na tem področju so se prebivalci v preteklosti s pitno vodo oskrbovali iz manjših lokalnih izvirov. Leta 1993 je bil izdelan idejni projekt, k izgradnji sistema se je pristopilo v letu 1996, ki je z distribucijo pitne vode pričel naslednje leto.
Zajetje s kapaciteto od 0,4 do 1,5 l/s vode se nahaja v dolini Bistrice.
Za potrebe zaselkov Srasle in Zabukovje se je sistem dograjeval še v letih 1999 in 2000.
Kakovost vode je bila slaba, zato je bila v letu 2003 izdelana vrtina globine 38 m z izdatnostjo 2,5 l/s. Vrtina obratuje od maja 2005, za pripravo vode pa sta nujni dezinfekcija (kloriranje) in UV.
Tudi za vodovodni sitem Zaloka bo v prihodnosti potrebno zagotoviti dodatni zajem kakovostne pitne vode, saj obstoječi zajem zaradi motnosti in nezadostnih količin vode ni najprimernejši.

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Čatež

Leta 1960 je bil v okviru Krajevne skupnosti Čatež zgrajen manjši vodovod z izvirom Močile s kapaciteto 0,2 l/s pitne vode, ki je pokrival Čatež, Dolenjo vas in Gorenjo vas. Komunala Trebnje ga je prevzela v upravljanje leta 1969. Voda je bila nekakovostna. Zaradi vse večje potrebe po zdravi pitni vodi in težnji tamkajšnji krajanov, so leta 1984 stekle raziskave novih vodnih virov. Poskusne vrtine so pokazale kakovostno vodo in zadostne količine vode v dolini Dušice. Leta 1986 se je začela izgradnja novega vodovodnega sistema s kakovostno vodo, zato kloriranje nikoli ni bilo potrebno. Vodni vir je zajet z dvema vrtinama globine 70 m, ki sta med seboj povezani, voda pa gravitacijsko priteče v zbiralnik. Vodovodni sistem oskrbuje celotno območje Krajevne skupnosti Čatež, del naselij v občini Mirna ter krajevne skupnosti Velika Loka, Šentlovrenc in Račje selo.

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Trebnje

Vodovodni sistem Trebnje se je začel graditi leta 1958 od Stične preko Velikega Gabra in Velike Loke do Trebnjega. Danes ta del cevovoda predstavlja stari del sistema, iz katerega se oskrbujejo s pitno vodo vasi in zaselki po dolini Temenice, dobrniške doline z okoliškimi vasmi ter zahodni del Trebnjega do Kidričeve ulice. Stari del sistema višje ležečih delov ni mogel oskrbovati s pitno vodo, hkrati pa zaradi masovne gradnje ni bilo dovolj vode, zato se je leta 1978 začela gradnja visoke cone, ki je vključevala novo črpališče in zajetje Šentpavel. Leta 1980 je bil novi cevovod od Šentpavla speljan na ČN Medvedjek in naprej do Trebnjega v novi vodohran Pekel. V celoti dokončan je bil leta 1982. Kakovost vode iz zajetja Šentpavel je bila problematična, saj se je ob padavinah močno kalila. Ker ČN Medvedjek v osnovi ni bila dimenzionirana za tako velike količine vode, svoje funkcije ni opravljala v celoti. Voda je do uporabnika tako pritekla motna, njena oporečnost pa je bila vprašljiva. Pričelo se je z iskanjem novega vodnega vira. Leta 1989 je bila v Radanji vasi zajeta pitna voda z vrtino globine 145 m in kapaciteto 42 l/s. Leta 1992 je bilo dograjeno črpališče, montirana črpalka Pleuger v globini 30 m in zgrajen tlačni cevovod v dolžini 3300 m iz tesal cevi, ki je pričel z obratovanjem marca 1992. V letu 1999 je kapaciteta črpanja padla na 27 l/s, kar ni več zadoščalo za potrebe normalne oskrbe s pitno vodo. V novembru 1999 je bila v neposredni bližini stare izvrtana nova vrtina. Februarja 2000 je bil zgrajen povezovalni cevovod do obstoječe črpalnice in armaturni jašek z montažo črpalke Pleuger v vrtino globine 52 m. Voda je kakovostna. Težavo je predstavljalo le odlaganje apnenca na stene cevovodov, zato je bila v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo izdelana študija o preprečevanju odlaganja apnenca na stene cevovodov. Na tej osnovi se je novembra 1999 pričelo z dodajanjem CO2 pitni vodi na Medvedjeku. CO2 se je pokazal kot najbolj čist in nenevaren za varno in zdravo oskrbo s pitno vodo. Danes dodajamo 39 mg CO2/l. Vodovod Trebnje s pitno vodo oskrbuje krajevne skupnosti Veliki Gaber, Sela pri Šumberku, Šentlovrenc, Velika Loka, Štefan, Trebnje, Račje selo, Dobrnič, Svetinje, Knežja vas, Dolenja Nemška vas, del občine Mirna ter zaselke Gornji Globodol, Srednji Globodol in Dolenji Globodol v občini Mirna Peč. Oskrbujemo tudi zaselke v občini Šmartno pri Litiji in Ivančna Gorica, vendar je vodovodna infrastruktura v upravljanju Komunalnega podjetja Grosuplje. Cevovodi so zgrajeni iz pocinkanih cevi, azbestno-cementnih cevi, PEHD cevi, PVC cevi, ductil cevi in tesal cevi. Največ okvar beležimo na odsekih, ki so bili grajeni med letoma 1975 in 1985. Le-ti so se gradili s pomočjo vaških odborov in mladinskih brigad. Zaradi pomanjkanja kakovostnih materialov na tržišču so se pogosto vgrajevale cevi, ki niso ustrezale kakovostnim standardom, zato danes na teh odsekih beležimo več okvar, ki od nas terjajo vsakodnevno odpravljanje okvar in izvajanje rednih preventivnih pregledov. V letu 2000 je bila aktivirana nova vrtina v Radanji vasi s kapaciteto 45 l/s. Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja se je kapaciteta znižala za 10 l/s, dodatno težavo je začelo predstavljati tudi pojavljanje desetilatrazina. Ker se z gradnjo obrtnih con in stanovanjskih kompleksov ter priključevanjem vaških vodovodov vodovodni sistem širi, je bilo potrebno pričeti z iskanjem dodatnega vodnega vira. V ta namen so stekle hidrogeološke raziskave in vrtanja v dolini Bratnice. V letu 2010 je bil zgrajen 500 m3 vodohran Pekel, v letu 2011 je bil zgrajen še 500 m3 vodohran na Medvedjeku in zamenjanih 4100 m salonitnih cevi. V čim krajšem času je potrebno v uporabo vključiti rezervni vodni vir Bratnica, ki bo delna alternativa osrednjemu zajemu vode v Radanji vasi.

SISTEM OSKRBE S PITNO VODO

Trebnje

Vodovodni sistem Trebnje se je začel graditi leta 1958 od Stične preko Velikega Gabra in Velike Loke do Trebnjega. Danes ta del cevovoda predstavlja stari del sistema, iz katerega se oskrbujejo s pitno vodo vasi in zaselki po dolini Temenice, dobrniške doline z okoliškimi vasmi ter zahodni del Trebnjega do Kidričeve ulice. Stari del sistema višje ležečih delov ni mogel oskrbovati s pitno vodo, hkrati pa zaradi masovne gradnje ni bilo dovolj vode, zato se je leta 1978 začela gradnja visoke cone, ki je vključevala novo črpališče in zajetje Šentpavel. Leta 1980 je bil novi cevovod od Šentpavla speljan na ČN Medvedjek in naprej do Trebnjega v novi vodohran Pekel. V celoti dokončan je bil leta 1982. Kakovost vode iz zajetja Šentpavel je bila problematična, saj se je ob padavinah močno kalila. Ker ČN Medvedjek v osnovi ni bila dimenzionirana za tako velike količine vode, svoje funkcije ni opravljala v celoti. Voda je do uporabnika tako pritekla motna, njena oporečnost pa je bila vprašljiva. Pričelo se je z iskanjem novega vodnega vira. Leta 1989 je bila v Radanji vasi zajeta pitna voda z vrtino globine 145 m in kapaciteto 42 l/s. Leta 1992 je bilo dograjeno črpališče, montirana črpalka Pleuger v globini 30 m in zgrajen tlačni cevovod v dolžini 3300 m iz tesal cevi, ki je pričel z obratovanjem marca 1992. V letu 1999 je kapaciteta črpanja padla na 27 l/s, kar ni več zadoščalo za potrebe normalne oskrbe s pitno vodo. V novembru 1999 je bila v neposredni bližini stare izvrtana nova vrtina. Februarja 2000 je bil zgrajen povezovalni cevovod do obstoječe črpalnice in armaturni jašek z montažo črpalke Pleuger v vrtino globine 52 m. Voda je kakovostna. Težavo je predstavljalo le odlaganje apnenca na stene cevovodov, zato je bila v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo izdelana študija o preprečevanju odlaganja apnenca na stene cevovodov. Na tej osnovi se je novembra 1999 pričelo z dodajanjem CO2 pitni vodi na Medvedjeku. CO2 se je pokazal kot najbolj čist in nenevaren za varno in zdravo oskrbo s pitno vodo. Danes dodajamo 39 mg CO2/l. Vodovod Trebnje s pitno vodo oskrbuje krajevne skupnosti Veliki Gaber, Sela pri Šumberku, Šentlovrenc, Velika Loka, Štefan, Trebnje, Račje selo, Dobrnič, Svetinje, Knežja vas, Dolenja Nemška vas, del občine Mirna ter zaselke Gornji Globodol, Srednji Globodol in Dolenji Globodol v občini Mirna Peč. Oskrbujemo tudi zaselke v občini Šmartno pri Litiji in Ivančna Gorica, vendar je vodovodna infrastruktura v upravljanju Komunalnega podjetja Grosuplje. Cevovodi so zgrajeni iz pocinkanih cevi, azbestno-cementnih cevi, PEHD cevi, PVC cevi, ductil cevi in tesal cevi. Največ okvar beležimo na odsekih, ki so bili grajeni med letoma 1975 in 1985. Le-ti so se gradili s pomočjo vaških odborov in mladinskih brigad. Zaradi pomanjkanja kakovostnih materialov na tržišču so se pogosto vgrajevale cevi, ki niso ustrezale kakovostnim standardom, zato danes na teh odsekih beležimo več okvar, ki od nas terjajo vsakodnevno odpravljanje okvar in izvajanje rednih preventivnih pregledov. V letu 2000 je bila aktivirana nova vrtina v Radanji vasi s kapaciteto 45 l/s. Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja se je kapaciteta znižala za 10 l/s, dodatno težavo je začelo predstavljati tudi pojavljanje desetilatrazina. Ker se z gradnjo obrtnih con in stanovanjskih kompleksov ter priključevanjem vaških vodovodov vodovodni sistem širi, je bilo potrebno pričeti z iskanjem dodatnega vodnega vira. V ta namen so stekle hidrogeološke raziskave in vrtanja v dolini Bratnice. V letu 2010 je bil zgrajen 500 m3 vodohran Pekel, v letu 2011 je bil zgrajen še 500 m3 vodohran na Medvedjeku in zamenjanih 4100 m salonitnih cevi. V čim krajšem času je potrebno v uporabo vključiti rezervni vodni vir Bratnica, ki bo delna alternativa osrednjemu zajemu vode v Radanji vasi.
Skip to content