Oskrba s pitno vodo obsega: upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami, redno in investicijsko vzdrževanje ter zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode. Dejavnost izvajamo na območju občin Trebnje, Mokronog – Trebelno, Mirna in Šentrupert.
Komunala Trebnje d.o.o. opravlja javno službo oskrbe s pitno vodo v štirih občinah: Trebnje, Mirna, Mokronog-Trebelno, Šentrupert. V upravljanju ima dvanajst vodovodnih sistemov: Trebnje, Čatež, Studenci, Mokronog-Trebelno, Radulja, Jagodnik, Šentrupert, Zaloka, Mali Cirnik, Selo, Zabrdje – Praprotnica
Vodovodni sistem Trebnje se je začel graditi leta 1958 od Stične preko Velikega Gabra in Velike Loke do Trebnjega. Danes ta del cevovoda predstavlja stari del sistema, iz katerega se oskrbujejo s pitno vodo vasi in zaselki po dolini Temenice ...
Preberi večVodni vir: Radanja vas (vrtina) + Bratnica (vrtina)
Povprečna mesečna poraba: 4,4 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Plinski Klor
Druga priprava vode: Ne
Leta 1960 je bil v okviru Krajevne skupnosti Čatež zgrajen manjši vodovod z izvirom Močile s kapaciteto 0,2 l/s pitne vode, ki je pokrival Čatež, Dolenjo vas in Gorenjo vas. Komunala Trebnje ga je prevzela v upravljanje ...
Preberi večVodni vir: Dušica (vrtina)
Povprečna mesečna poraba: 5,1 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Vodovodni sistem se je začel graditi leta 1964. Voda, ki se je zajemala iz izvira Bačje, je bila zlasti ob deževju in taljenju snega slabe kakovosti. Prav zaradi slabe kakovosti pitne vode je bila leta 1994 izvrtana vrtina Ribjek ...
Preberi večVodni vir: Ribjek (vrtina)
Povprečna mesečna poraba: 2,9 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Osnovni sistem je gradila Krajevna skupnost Trebelno v letih 1972 in 1973, istega leta ga je v upravljanje prevzela Komunala Trebnje. Izvir Ribjek (1 km JV od Trebelnega v dolini pod Vrhom) je kraškega značaja in je mikrobiološko onesnažen, zato ...
Preberi večVodni vir: Trebelno (vrtina)
Povprečna mesečna poraba: 2,3 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Na tem področju so se prebivalci v preteklosti s pitno vodo oskrbovali iz manjših lokalnih izvirov. Leta 1993 je bil izdelan idejni projekt, k izgradnji sistema se je pristopilo v letu 1996, ki je z distribucijo pitne vode pričel naslednje leto ...
Preberi večVodni vir: Zaloka (vrtina)
Povprečna mesečna poraba: 3,7 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Vodovodni sistem Radulja oskrbuje porabnike pitne vode v naseljih Cerovec, Radna vas in Bitnja vas.
Vodni vir: Nakup vode od Komunale Novo mesto
Povprečna mesečna poraba: 1,32 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Plinski klor
Druga priprava vode: UV
Vodni vir: Nebesa (vrtina) + Kamnje (vrtina)
Povprečna mesečna poraba: 4,6 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Vodni vir: Nakup vode od Komunale Sevnica Vrtina KRM-1/98
Povprečna mesečna poraba: 4,9 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Vodni vir: Zabrdje (vrtina)
Povprečna mesečna poraba: 26,7 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Vodni vir: Nakup vode od Dane (površinski zajem)
Povprečna mesečna poraba: 5,6 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Vodni vir: Nakup vode od Komunale Novo mesto
Povprečna mesečna poraba: 3,7 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Plinski klor
Druga priprava vode: UV
Vodni vir: Nakup vode od Komunale Novo mesto
Povprečna mesečna poraba: 1,32 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Plinski klor
Druga priprava vode: UV
Upravljalec zasebnega vodovodnega sistema: vodovodni odbor Češnjice (predsednik Štefan Povšič)
Vodni vir: Izvir
Povprečna mesečna poraba: 4,3 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Upravljalec zasebnega vodovodnega sistema : vodovodni odbor Brezje-Ornuška vas
Vodni vir: Izvir
Povprečna mesečna poraba: 5,2 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Upravljalec zasebnega vodovodnega sistema : vodovodni odbor Velika Strmica (predsednik Rafael Eržen)
Vodni vir: Izvir
Povprečna mesečna poraba: 4,3 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Upravljalec zasebnega vodovodnega sistema: vodovodni odbor Dol (predsednik Marn Andraž)
Vodni vir: Dol (vrtina)
Povprečna mesečna poraba: 4,1 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Upravljalec zasebnega vodovodnega sistema: vodovodni odbor Debenec pod društvom za razvoj Debenca in Stana (predsednik Andrej Železnik)
Vodni vir: Izvir
Povprečna mesečna poraba: 4.1 m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
Upravljalec zasebnega vodovodnega sistema: vodovodni odbor Cirnik - Ravne
Vodni vir: Izvir
Povprečna mesečna poraba: / m3 osebo/ mesec
Dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit
Druga priprava vode: Ne
SISTEM OSKRBE S PITNO VODO
Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi. Voda je vsakodnevno živilo, zato ne sme vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali njihovih razvojnih oblik, ki predstavljajo nevarnost za zdravje. Zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe je z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je izpostavljena strogemu nadzoru. Za notranji nadzor kakovosti vode skrbi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) iz Novega mesta.
Javni vodovodni sistemi
Trdota vode je naravna lastnost pitne vode in se med posameznimi vodovodnimi sistemi razlikuje, ker se voda črpa iz različnih vrtin. V pitni vodi so raztopljene različne snovi, katerih količina in vrsta je odvisna od področja – vrste vode in od kemične sestave podlage. Samo trdoto povzročajo raztopljene mineralne snovi, ki vodi dajejo okus, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati iz apnenca in dolomita ter kalcijev sulfat (sadra), ki jih voda raztaplja na poti do vodnih zajetij.
Javni vodovodni sistemi | Kalcij (mg/L) | Kalij (mg/L) | Magnezij (mg/L) | Skupna trdota (0N) | Mesto odvzema vzorca | Datum odvzema vzroca |
---|---|---|---|---|---|---|
Trebnje |
77000 |
0,7 |
40000 |
20,0 |
Mercator Nemška vas |
29.2.2024 |
Čatež |
75000 |
0,26 |
34000 |
18,3 |
VH Čatež |
29.2.2024 |
Mokronog |
75000 |
1,1 |
38000 |
19,3 |
Bistro Cvetan |
15.2.2024 |
Trebelno |
68000 |
0,89 |
32000 |
16,9 |
VH Rozalija |
15.2.2024 |
Radulja |
55000 |
0,28 |
26000 |
13,7 |
Bitnja vas 3 |
15.2.2024 |
Šentrupert – Nebesa |
80000 |
0,52 |
15000 |
14.7 |
Draga pri Šentrupertu 25 |
29.2.2024 |
Šentrupert - Kamnje |
95000 |
2,5 |
33000 |
20,9 |
VH Kamnje |
29.2.2024 |
Zaloka |
68000 |
0,44 |
21000 |
14,4 |
Okrog 14 b |
29.2.2024 |
Jagodnik |
69000 |
0,91 |
20000 |
14,3 |
Jagodnik 8 |
29.2.2024 |
Mali Cirnik |
54000 |
0,86 |
18000 |
11,7 |
Mali Cirnik 23 |
29.2.2024 |
Zabrdje-Praprotnica |
72000 |
0,74 |
36000 |
18,4 |
PČ praprotnica |
29.2.2024 |
Selo pri Mirni |
62000 |
0,60 |
30000 |
15,6 |
Selo pri Mirni 21 |
29.2.2024 |
Vodovodni sistem | Kalcijeva trdota (0N) | Magnezijeva trdota (0N) | Karbonatna trdota (0N) | Nekarbonatna trdota (0N) | Skupna trdota (0N) | Mesto odvzema vzorca | Datum odvzema vzroca |
---|---|---|---|---|---|---|---|
Trebnje |
10,77 |
9,22 |
21,0 |
<0,1 |
20,0 |
Mercator Nemška vas |
29.2.2024 |
Čatež |
10,49 |
7,84 |
17,6 |
0,7 |
18,3 |
VH Čatež |
29.2.2024 |
Mokronog |
10,49 |
8,76 |
18,8 |
0,5 |
19,3 |
Bistro Cvetan |
15.2.2024 |
Trebelno |
9,51 |
7,38 |
16,8 |
0,1 |
16,9 |
VH Rozalija |
15.2.2024 |
Radulja |
7,69 |
6 |
14 |
<0,1 |
13,7 |
Bitnja vas 3 |
15.2.2024 |
Šentrupert –Nebesa |
11,19 |
3,46 |
15,4 |
<0,1 |
14.7 |
Draga pri Šentrupertu 25 |
29.2.2024 |
Šentrupert -Kamnje |
13,29 |
7,61 |
21,0 |
<0,1 |
20,9 |
VH Kamnje |
29.2.2024 |
Zaloka |
9,51 |
4,84 |
14,0 |
0,4 |
14,4 |
Okrog 14 b |
29.2.2024 |
Jagodnik |
9,65 |
4,61 |
14,6 |
<0,1 |
14,3 |
Jagodnik 8 |
29.2.2024 |
Mali Cirnik |
7,55 |
4,15 |
11,8 |
<0,1 |
11,7 |
Mali Cirnik 23 |
29.2.2024 |
Zabrdje-Praprotnica |
10,07 |
8,3 |
19,0 |
<0,1 |
18,4 |
PČ praprotnica |
29.2.2024 |
Selo pri Mirni |
8,67 |
6,92 |
16,0 |
<0,1 |
15,6 |
Selo pri Mirni 21 |
29.2.2024 |
Lestvica trdote vode
0 – 4 °dH zelo mehka (destilirana voda)
4 – 8 °dH mehka voda (deževnica)
8 – 18 °dH srednje trda voda (večina vodovodnih vod)
18 – 30 °dH trda voda
nad 30 °dH zelo trda voda
Trdoto vode najpogosteje merimo v nemških trdotnih stopinjah (°N). Eno nemško
trdotno stopinjo ima voda, ki vsebuje 1 mg CaO na 100 ml vode (100 mg CaO = 178,47 mg CaCO3).
Zasebni vodovodni sistemi
Zasebni vodovodni sistemi | Kalcij (mg/L) | Kalij (mg/L) | Magnezij (mg/L) | Skupna trdota (0N) | Mesto odvzema vzorca | Datum odvzema vzroca |
---|---|---|---|---|---|---|
Češnjice pri Trebelnem |
82 |
1 |
36 |
19,8 |
Češnjice pri Trebelnem 29 |
10.07.2024 |
Brezje – Ornuška vas |
93 |
2,4 |
18 |
17,2 |
Ornuška vas 4 |
17.06.2024 |
Velika Strmica |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
Dol pri Trebnjem |
66 |
0,57 |
17 |
13,2 |
Dol pri Trebnjem 8 |
07.08.2024 |
Debenec - Stan |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
Cirnik - Ravne |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
Vodovodni sistem | Kalcijeva trdota (0N) | Magnezijeva trdota (0N) | Karbonatna trdota (0N) | Nekarbonatna trdota (0N) | Skupna trdota (0N) | Mesto odvzema vzorca | Datum odvzema vzroca |
---|---|---|---|---|---|---|---|
Trebnje |
10,77 |
9,22 |
21,0 |
<0,1 |
20,0 |
Mercator Nemška vas |
29.2.2024 |
Čatež |
10,49 |
7,84 |
17,6 |
0,7 |
18,3 |
VH Čatež |
29.2.2024 |
Mokronog |
10,49 |
8,76 |
18,8 |
0,5 |
19,3 |
Bistro Cvetan |
15.2.2024 |
Trebelno |
9,51 |
7,38 |
16,8 |
0,1 |
16,9 |
VH Rozalija |
15.2.2024 |
Radulja |
7,69 |
6 |
14 |
<0,1 |
13,7 |
Bitnja vas 3 |
15.2.2024 |
Šentrupert –Nebesa |
11,19 |
3,46 |
15,4 |
<0,1 |
14.7 |
Draga pri Šentrupertu 25 |
29.2.2024 |
Šentrupert -Kamnje |
13,29 |
7,61 |
21,0 |
<0,1 |
20,9 |
VH Kamnje |
29.2.2024 |
Zaloka |
9,51 |
4,84 |
14,0 |
0,4 |
14,4 |
Okrog 14 b |
29.2.2024 |
Jagodnik |
9,65 |
4,61 |
14,6 |
<0,1 |
14,3 |
Jagodnik 8 |
29.2.2024 |
Mali Cirnik |
7,55 |
4,15 |
11,8 |
<0,1 |
11,7 |
Mali Cirnik 23 |
29.2.2024 |
Zabrdje-Praprotnica |
10,07 |
8,3 |
19,0 |
<0,1 |
18,4 |
PČ praprotnica |
29.2.2024 |
Selo pri Mirni |
8,67 |
6,92 |
16,0 |
<0,1 |
15,6 |
Selo pri Mirni 21 |
29.2.2024 |
Lestvica trdote vode
0 – 4 °dH zelo mehka (destilirana voda)
4 – 8 °dH mehka voda (deževnica)
8 – 18 °dH srednje trda voda (večina vodovodnih vod)
18 – 30 °dH trda voda
nad 30 °dH zelo trda voda
Trdoto vode najpogosteje merimo v nemških trdotnih stopinjah (°N). Eno nemško
trdotno stopinjo ima voda, ki vsebuje 1 mg CaO na 100 ml vode (100 mg CaO = 178,47 mg CaCO3).
Poročila o stanju kakovosti in ustreznosti pitne vode na vodovodnih sistemih Komunale Trebnje. Na povezavi najdete vsa aktualna poročila in plane.
Čeprav velja Slovenija za z vodo bogato državo, bomo morali s trajnostno naravnanim odnosom do okolja poskrbeti, da bo taka tudi ostala. Zavedati se moramo, da pitna voda ni neomeje vir, zato moramo z njo ravnati kar se da spoštljivo, racionalno in varčno. Spdaj je nekaj nasvetov in pripročil NIJZ o zmanjševanju uporabe pitne vode in varno oskrbo s pitno vodo.
Čeprav je naša dežela vodnata, ni pitne vode v izobilju zato moramo biti še toliko bolj varčni. S pitno vodo moramo ravnati racionalno in z veliko mero odgovornosti. Pitna voda je zelo dragocen vir, zato se zavedajmo sedaj, ko je še čas. Pitna voda se s pomočjo potopnih črpalk črpa iz vrtin in na tato transportira do porabnikov in višje ležečih vodohranov. Pri vseh tlačnih vodih se za transport vode porablja električna energija, ki žene črpalke. Z našimi dejanji lahko zmanjšamo porabo pitne vode, posledično pa tudi zmanjšamo porabo električno energije. Z upoštevanjem spodnjih nasvetom, boste prispevali, k ohranjanju narave in zmanjšali stroške, ki jih krijete preko položnic.
Nekaj nasvetov za nižjo porabo pitne vode:
Upravljavec vodovoda zagotavlja zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode z izvajanjem ukrepov v skladu z zahtevami Uredbe o pitni vodi Uradni list št. 61/2023. Kadar upravljavec vodovoda ugotovi, da je na mestu uporabe pitna voda zdravstveno neustrezna ali neskladna, na odjemnem mestu ali na najbližji, tehnično izvedljivi lokaciji vzorčenja pa zdravstveno ustrezna in skladna, o tem pisno obvesti lastnika oziroma upravljavca ali upravnika objekta. Do zastajanja in gnitja vode privedejo mrtvi rokavi, oziroma rokavi na katerih se pipe zelo malo uporabljajo. Pogosto se pojavijo težave na redko obiskanih objektih, kot so zidanice in vikendi. Težave se lahko pojavijo tudi na stanovanjskih objektih v času daljše odsotnosti in nerednega točenja vode.
Priporočljivo je, da se zapre zasun za vodomerom in odpre pipa v najnižje ležeči točki, da izteče postana voda. Ostale nasvete dobite na spodnji povezavi:
Prisotnost rjavo rdeče vode na pipi je kar pogost pojav, ki ga porabniki zelo hitro opazijo. Pri tem lahko rečemo, da gre posledico različnih dejavnikov, kot so:
– vgrajene nekvalitetne pocinkane cevi v interni napeljavi pri uporabnikih. Pojav se zelo rad pojavi v času odsotnosti porabnika, ker voda stoji v ceveh.
– povzročene okvare, ker lahko v ne tlačno stran cev zateče umazana voda,
– naravne lastnosti, prisotnost železa v vodi. To je odvisno od strukture tal, kjer je izvrtana vrtina;
– zapiranje in odpiranje na zasunih
Ko opazimo rjavo vodo na pipi je potrebno interno napeljavo sprati po navodilih NIJZ:
Če obarvanost vode na pipi ne izgine po 10 minutah izpiranja je potrebno o tem obvestiti upravljavca vodovoda.
Interna vodovodna napeljava zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Interno vodovodno napeljavo, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati. Kot minimalno in redno vzdrževanje naj upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo uporabnikom zagotovi naslednja priporočila.
Vir in več informacij:
https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/priporocila-lastnikom-objektov-za-vzdrzevanje-interne-vodovodne-napeljave/
Upravljavec vodovodnega sistema mora lastnikom objektov ob neskladnosti pitne vode zaradi interne vodovodne napeljave zagotoviti priporočila za zmanjšanje tveganja. Lastnik mora v sodelovanju z upravljavcem ugotoviti obseg in vzrok neskladnosti ter jih odpraviti. Po odpravi vzroka sledi izpiranje omrežja. Pri mikrobiološki neskladnosti se opravi dezinfekcija, pri fizikalno-kemijski pa intenzivno izpiranje.
Prekuhavanje vode je praviloma kratkoročen, nujen ukrep, s katerim izboljšamo mikrobiološko kakovost pitne vode. S pravilnim prekuhavanjem uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo.
Čas prekuhavanja
Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še eno minuto. Ker se pogoji delovanja na mikroorganizme spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, da voda vre tri minute. Na ta način uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike zdravju škodljivih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom (npr. rakavi bolniki).
Shranjevanje
Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja že prekuhane vode je najbolje, da voda ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku, v čisti in pokriti posodi.
Čas uporabe
Tako pripravljeno vodo lahko za pitje in pripravo hrane uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur.
Odstranjevanje delcev
Če je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. filter za kavo).
Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi.
Povzetek postopka prekuhavanja vode
Vir in več informacij:
https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/navodila-o-prekuhavanju-vode/
https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/priporocila-za-uporabo-vode-ob-izdanem-ukrepu-prekuhavanja-vode/
Interna vodovodna napeljava (IVN) in legionele
Za uspešno preprečevanje razmnoževanja legionel (bakterij Legionella spp.), je potrebno izdelati Načrt za preprečevanje legioneloz. Načrt temelji na ugotovitvah pregleda objekta, pri katerem se opredeli dejavnike tveganja za razmnoževanje legionel. Skladno z ugotovitvami pregleda objekta se določi izvajanje ukrepov.
Vir in več informacij:
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2024-01-1088/navodilo-za-izdelavo-nacrta-preprecevanja-legioneloz
https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/preprecevanje-razmnozevanja-legionel-v-internih-vodovodnih-napeljavah/
Voda v cisterni mora biti klorirana (0,3 – 0,5 mg/l prostega klora).
Vzdrževanje cisterne in opreme: Redni pregledi in čiščenje cisterne ter opreme za preprečevanje onesnaženja; nova in neuporabljena cisterna mora biti temeljito očiščena in dezinficirana.
Postopki polnjenja in distribucije: Higienično ravnanje na polnilnih mestih in pri distribuciji; redno preverjanje in vzdrževanje koncentracije klora.
Usposobljenost osebja: Osebje mora biti ustrezno usposobljeno za higieno živil, postopke oskrbe s pitno vodo in varstvo pri delu.
Dokumentacija in načrt HACCP: Vodenje dokumentacije o vseh fazah oskrbe s pitno vodo ter izdelava načrta na osnovi sistema HACCP.
Vir in več informacij:
https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/priporocila-za-ravnanje-pri-oskrbi-s-pitno-vodo-s-cisternami/
Za priključitev objekta na javni vodovod je potrebno sledeče:
01 Lastnik poda vlogo za priključitev na javno komunalno infrastrukturo Komunali Trebnje d.o.o. kot bodočemu upravljalcu vodovoda. Vloga je na voljo na spletni strani Komunale Trebnje na povezavi: Vloga za priključitev.
02 Vlogi je potrebno priložiti dokazilo o skladnosti objekta z veljavnimi predpisi (veljavno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje oz. v primeru objekta zgrajenega pred 1998 dovoljenje Upravne enote za objekt daljšega obstoja oz. v primeru objekta, zgrajenega pred 1967 potrdilo Upravne enote, da je bil objekt zgrajen pred tem navedenim letom),
03 Potrebno je priložiti tudi dokazilo o plačanem komunalnem prispevku iz katerega je razvidno, da je plačan tudi prispevek za priklop na javno vodovodno omrežje,
04 Izvajalec javne službe izvede ogled lokacije vodovodnega priključka ter na podlagi ogleda in pridobljenih podatkov uporabnika izda soglasje o priklopu,
05 Po izdaji soglasja izvajalec javne službe z uporabnikom sklene služnostno pogodbo za nepremičnine po katerih bo potekal priključek in pogodbo o izvedbi vodovodnega priključka,
06 Uporabnik in morebitni služnostni zavezanci overijo svoj podpis pri notarju, ki na stroške izvajalca javne službe vknjiži služnost v zemljiško knjigo,
07 Po podpisu pogodb ter izpolnitvi drugih zgoraj navedenih pogojev izvajalec javne službe izvede priklop objekta na javni vodovod.
08 Za morebitno prečkanje ali poseg v javno dobro je potrebno podati vlogo na občino. Ta določi pogoje pod katerimi se prečkanje oziroma poseg izvede.
09 Pet delovnih dni pred izvedbo gradbenih del je potrebo kontaktirati vodjo vodooskrbe na Komunali Trebnje, da ta lahko zagotovi prisotnost monterja za priklop.
Pojav »bele vode«, ki jo natočimo v kozarec, ni posledica uporabe klora, saj se prisotnost klora v pitni vodi vizualno ne more zaznati.
Bela obarvanost je zgolj fizikalni pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica razprševanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Če takšno vodo natočimo v kozarec, lahko zaradi razbremenjenega tlaka že po nekaj trenutkih opazimo dvigovanje mehurčkov proti površini, voda v kozarcu pa se zbistri.
Kadar nimamo podatka o zadnjem stanju vodomera, se poraba obračuna »akontativno«, na podlagi povprečne pretekle porabe na odjemnem mestu. Vodomer se odčitava najmanj enkrat letno, ko se ugotovi dejanska poraba in poračuna morebiti preveč ali premalo plačane akontacije. V primeru, da želite obračun po dejanski porabi, obstaja možnost mesečnega sporočanja stanja vodomera.
Metelkova ulica 30
8210 Trebnje
e-naslov: info@komunala-trebnje.si
Delovni čas:
Uprava: ponedeljek – petek: 7.00 – 14.00
Blagajna: ponedeljek – petek: 7.00 -14.00
Zbirni center Globoko:
ponedeljek – petek: 7.00 -18.00
sobota: 8.00 – 12.00
Metelkova ulica 30
8210 Trebnje
e-naslov: info@komunala-trebnje.si
Delovni čas:
Uprava: ponedeljek – petek: 7.00 – 14.00
Blagajna: ponedeljek – petek: 7.00 -14.00
Zbirni center Globoko:
ponedeljek – petek: 7.00 -18.00
sobota: 8.00 – 12.00
Piškotek | Trajanje | Opis |
---|---|---|
cookielawinfo-checkbox-advertisement | 1 year | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje uporabniškega soglasja za piškotke v kategoriji "Oglas". |
cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje uporabniškega soglasja za piškotke v kategoriji "Analitika". |
cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje uporabniškega soglasja za piškotke v kategoriji "Funkcionalnost" . |
cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje uporabniškega soglasja za piškotke v kategoriji "Obvezni". |
cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje uporabniškega soglasja za piškotke v kategoriji "Ostalo". |
cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje uporabniškega soglasja za piškotke v kategoriji "Izvedba" . |
elementor | never | Ta piškotek uporablja tema spletnega mesta WordPress. Lastniku spletnega mesta omogoča implementacijo ali spreminjanje vsebine spletnega mesta v realnem času. |
PH_HPXY_CHECK | session | Ta piškotek se uporablja za shranjevanje informacij o trenutni seji. |
viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
viewed_cookie_policy | 11 months | Piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent in se uporablja za shranjevanje, ali je uporabnik privolil v uporabo piškotkov ali ne. Ne shranjuje nobenih osebnih podatkov. |
SISTEM OSKRBE S PITNO VODO
Skladno z zahtevami Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS št. 35/06, 41/08 in 28/11) smo kot izvajalec javne službe dolžni vzdrževati objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, ter zagotavljati vodo za primer požara in gasilske vaje za preprečevanje požara v okviru vzdrževanja objektov skupne rabe na območju občine, kjer se izvaja javna služba, pri čemer se krijejo stroški za to vzdrževanje in zagotavljanje vode iz občinskega proračuna, njegov obseg pa se opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.
Komunala Trebnje vsako leto izvede redni letni pregled ustreznosti vseh hidrantov na vodovodnih sistemih Trebnje, Čatež, Trebelno, Radulja, Mokronog in Zaloka. Pri pregledu se izmeri statični pritisk in izvede izpiranje. Podatke o pregledu se vnese v zapisnik o preizkušanju. Po pregledu se neustrezne hidrante zamenja in odpravi še ostale pomanjkljivosti. Najpogostejši vzroki neustreznosti so puščanje, razzebljenost ali pa so hidranti pokvarjeni.
Vodovodni sistem | Trebnje | Čatež | Zaloka | Mokronog | Trebelno | Radulja | Skupaj |
Št. hidrantov | 546 | 91 | 34 | 77 | 48 | 17 | 813 |
SISTEM OSKRBE S PITNO VODO
Osnovni sistem je gradila Krajevna skupnost Trebelno v letih 1972 in 1973, istega leta ga je v upravljanje prevzela Komunala Trebnje. Izvir Ribjek (1 km JV od Trebelnega v dolini pod Vrhom) je kraškega značaja in je mikrobiološko onesnažen, zato je bil leta 1998 izločen iz obratovanja. Zaradi širitve sistema so bila leta 1994 izdelana nova manjša zajetja, kar pa v zadnjem času tako po kakovosti kot po količini vode ni zadoščalo za potrebe sistema, zato je bilo potrebno vodo dovažati.
Leta 1999 se je pristopilo k raziskavam za nov vodni vir. JZ od cerkve Sv. Petra je bila izvrtana vrtina globine 210 m, v letu 2000 je bilo zgrajeno črpališče in vgrajena potopna črpalka Pleuger na globini 182 m s kapaciteto črpanja 2,2 l/s, zgrajen je bil tudi 300 m dolg povezovalni cevovod.
SISTEM OSKRBE S PITNO VODO
Vodovodni sistem se je začel graditi leta 1964. Voda, ki se je zajemala iz izvira Bačje, je bila zlasti ob deževju in taljenju snega slabe kakovosti.
Prav zaradi slabe kakovosti pitne vode je bila leta 1994 izvrtana vrtina Ribjek (zahodno od Žalostne gore ob potoku Savrca) globine 123 metrov. Leta 1998 je bilo zgrajeno črpališče ter vgrajena potopna črpalka Grundfos z izdatnostjo 13 l/s na globini 27 m.
Vodovodni sistem Mokronog oskrbuje naselja v občini Mokronog-Trebelno ter del naselij v občinah Mirna in Šentrupert.
V letu 2011 je bil zgrajen nov 200 m3 vodohran na Belem Griču in zamenjanih 6,5 km salonitnih cevi.Na vodovodnem sistemu Mokronog bo potrebno pristopiti k pripravi in izdelavi dodatne vrtine v območju vodnega zajetja Ribjek (kot rezervne vrtine) in hkrati iskati lokacijo nove vrtine, ki bo v sistem Mokronog vključena kot nadomestna vrtina.
SISTEM OSKRBE S PITNO VODO
Na tem področju so se prebivalci v preteklosti s pitno vodo oskrbovali iz manjših lokalnih izvirov. Leta 1993 je bil izdelan idejni projekt, k izgradnji sistema se je pristopilo v letu 1996, ki je z distribucijo pitne vode pričel naslednje leto.
Zajetje s kapaciteto od 0,4 do 1,5 l/s vode se nahaja v dolini Bistrice.
Za potrebe zaselkov Srasle in Zabukovje se je sistem dograjeval še v letih 1999 in 2000.
Kakovost vode je bila slaba, zato je bila v letu 2003 izdelana vrtina globine 38 m z izdatnostjo 2,5 l/s. Vrtina obratuje od maja 2005, za pripravo vode pa sta nujni dezinfekcija (kloriranje) in UV.
Tudi za vodovodni sitem Zaloka bo v prihodnosti potrebno zagotoviti dodatni zajem kakovostne pitne vode, saj obstoječi zajem zaradi motnosti in nezadostnih količin vode ni najprimernejši.
SISTEM OSKRBE S PITNO VODO
SISTEM OSKRBE S PITNO VODO
SISTEM OSKRBE S PITNO VODO
Metelkova ulica 30
8210 Trebnje
e-naslov: info@komunala-trebnje.si
Delovni čas:
Uprava: ponedeljek – petek: 7.00 -14.00
Blagajna: ponedeljek – petek: 7.00 -14.00